Phenquestions
Python ima veliko podatkovnih vrst, kot so celo število, float, niz, seznam, tuple itd. V tej vadnici bomo spoznali vrsto podatkov seznama. Seznami so eden najpogosteje uporabljenih podatkovnih vrst pythona in se lahko uporabljajo za številne operacije.
Če želite slediti tej vadnici, je priporočljivo, da je v vašem sistemu nameščena najnovejša različica pythona. Sledite našemu vodniku za namestitev najnovejše različice pythona. Večino kode v tej vadnici je mogoče zagnati v lupini python, vendar je za pisanje kode pythona priporočljivo imeti IDE. Našo primerjavo lahko preverite na prvih 10 IDE za pisanje kode.
Uvod v sezname Python
Python seznami so zbirke poljubnih predmetov, ločenih z vejico pod oglati oklepaji, kot so nizi v jeziku C ++, javascript in številni drugi programski jeziki. Toda razlika je v tem, da lahko seznam python vsebuje različne vrste podatkov na istem seznamu.
Primer:
>>> seznam1 = [1, 2, 3, 4]
>>> list2 = ["zdravo", "to", "je", "a", "seznam"]
>>> list3 = ["zdravo", 100, "krat"]
>>> seznam1
[1, 2, 3, 4]
>>> seznam2
['hello', 'this', 'is', 'a', 'list']
>>> seznam3
['živjo', 100, 'krat']
Ustvarili smo tri sezname, tj. seznam1, seznam2 in seznam3. Seznam1 vsebuje vse svoje elemente celoštevilčnega podatkovnega tipa, seznam2 dva vsebuje vse elemente nizovnega podatkovnega tipa, medtem ko seznam3 vsebuje tako celoštevilčne kot nizovne podatkovne tipe.
Python seznami so urejeni
Python seznami so razvrščeni, kar pomeni, da moramo pri ustvarjanju seznamov pogledati vrstni red, ker bo tolmač Python različno obravnaval dva seznama z enakimi elementi, vendar različna naročila.
Primer:
>>> seznam1 = [1, 2, 3, 4]
>>> seznam2 = [4, 3, 2, 1]
>>> seznam3 = [1, 2, 3, 4]
>>> seznam1 == seznam2
Lažno
>>> seznam1 == seznam3
Prav
Iz kode vidimo, da list1 in list2, ki vsebujeta iste elemente v različnih vrstnih redih, za python nista enaka, kot je preveril operater == (enako).
Dostop do elementov seznamov
Do elementov, ki so na seznamu, lahko dostopamo na več načinov.
Indeksiranje
Z indeksiranjem lahko dostopamo do elementa s seznama. V pythonu se indeksiranje začne pri 0, zato je do prvega elementa mogoče dostopati z indeksom 0. Indeks lahko damo na seznam python, tako da na koncu imena spremenljivke seznama v oklepajih [] damo številko indeksa.
Primer:
>>> list1 = ["hello", "this", "is", "a", "list"]
>>> seznam1 [0]
'zdravo'
>>> seznam1 [2]
'je'
>>> seznam1 [4]
'seznam'
Indeksiranje s Pythonom se začne pri 0, zato dajte indeks kot 0 za dostop do prvega elementa, 1 za dostop do drugega elementa.
Za dostop do elementa z navedbo indeksne številke elementa, ki ni prisoten, bo Python sprožil indeksno napako.
>>> list1 [5] Traceback (zadnji zadnji klic):
Mapa "", vrstica 1, v
IndexError: seznam indeksa izven obsega
>>>
V kodi sem seznamu list1 dal indeksno številko 5, ki je zunaj obsega, saj seznam1 vsebuje le pet elementov s številko indeksa od 0 do 4, zato dobimo napako indeksa.
Negativno indeksiranje
Python ima tudi podporo za negativno indeksiranje. To pomeni, da imamo kot indeks negativno število. Z njegovo pomočjo lahko dostopamo do elementov, ki so bili nazadnje uporabljeni. Indeks -1 pomeni zadnji element. Številka indeksa -2 pomeni drugi zadnji element itd.
Primer:
>>> list1 = ["hello", "this", "is", "a", "list"]
>>> seznam1 [-1]
'seznam'
>>> seznam1 [-2]
"a"
>>> seznam1 [-4]
'to'
>>> seznam1 [-5]
'zdravo'
V kodi je zelo enostaven dostop do elementov s seznama od zadnjega. To je koristno za dolge sezname, na katerih ne poznamo števila elementov.
Rezanje
Z indeksiranjem lahko hkrati dostopamo le do enega elementa, včasih pa potrebujemo del seznama ali podrejeni seznam. To lahko storite s pomočjo operaterja rezanja. Za rezanje moramo v oglatem oklepaju predati dve indeksni številki, ločeni s podpičjem. Prva indeksna številka je prvi element podrejenega seznama, druga indeksna številka pa zadnji element podrejenega seznama, do katerega želimo dostopati.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
seznam1 = [101, 200, 113, 194, 999]
natisni (seznam1 [0: 3])
natisni (seznam1 [1:])
natisni (seznam1 [1: 4])
natisni (list1 [:])
Izhod:
Spreminjanje vrednosti seznamov
Vrednosti seznama lahko enostavno spremenimo z indeksiranjem, česar smo se naučili v prejšnjih temah.
Na primer: predpostavimo, da smo ustvarili seznam z naslednjimi podatki.
>>> leto = [2016, 2017, 2018, 2019, 2021]
>>> leto
[2016, 2017, 2018, 2019, 2021]
Leto 2021 želimo spremeniti v leto 2020; to lahko storimo z uporabo naslednje kode. Z indeksiranjem in operatorjem dodelitve smo spremenili vrednost postavke z indeksno številko 4, tj.e., peti element.
>>> leto [4] = 2020
>>> leto
[2016, 2017, 2018, 2019, 2020]
V kodi se je vrednost spremenljivke seznama z imenom leto spremenila od 2021 do 2020.
Dodajanje elementov na sezname
Elemente lahko na seznam dodamo na več načinov. Nekatere priljubljene tehnike so opisane v nadaljevanju.
Uporaba metode append ()
Funkcija append () je vgrajena funkcija pythona, ki lahko doda element na koncu seznama. Seznam lahko posredujemo tudi na seznam s pomočjo funkcije append ().
Primer:
# je ustvaril seznam sadja
sadje = ["jabolko", "mango", "banana"]
tisk (sadje)
# dodajanje kivija sadjem
sadje.dodaj ("kivi")
tisk (sadje)
# dodajanje grozdja sadjem
sadje.append ("grozdje")
tisk (sadje)
Izhod:
Vidimo, da so bile vrednosti dodane na seznam, vendar lahko s to metodo na seznam dodamo samo en element. Če želite na koncu seznama dodati več elementov, moramo uporabiti podaljšati funkcijo.
Uporaba metode extension ()
Ta metoda je podobna metodi append (); edina razlika je v tem, da lahko s to metodo na seznam dodamo več elementov hkrati.
Primer:
# je ustvaril seznam sadja
sadje = ["jabolko", "mango", "banana"]
tisk (sadje)
# sadju hkrati dodajte kivi in grozdje
sadje.podaljšati (["grozdje", "kivi"])
tisk (sadje)
Izhod:
V izhodu lahko vidimo, da sta bila oba elementa hkrati dodana na seznam z uporabo metode extension ().
Z uporabo metode insert ()
Zgoraj omenjeni dve funkciji dodata elemente na koncu seznama. Včasih moramo element dodati na določenem položaju. To lahko storite s pomočjo funkcije insert (). Sprejema dva argumenta, eden je položaj, drugi pa vrednost, ki jo želimo vstaviti.
Primer:
# je ustvaril seznam sadja
sadje = ["jabolko", "mango", "banana"]
tisk (sadje)
# dodajanje grozdja na tretjem mestu plodov
sadje.vložek (2, "grozdje")
tisk (sadje)
# dodajanje grozdja na peti položaj plodov
sadje.vstavi (4, "kivi")
tisk (sadje)
Izhod:
Osnovni seznami operacij
Na seznamih python lahko izvajamo širok spekter operacij. Nekatere osnovne uporabne operacije so prikazane spodaj.
Pridruževanje seznamov
Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko združimo ali združimo sezname. Najlažji način je z uporabo operatorja +.
Primer:
# ustvarjanje obeh seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
list2 = ['To', 'je', 'the', 'drugo', 'seznam']
# pridružitev obeh seznamov
list3 = seznam1 + seznam2
natisni (seznam3)
Izhod:
Prav tako lahko dodamo dva seznama z uporabo metode extension (), o kateri smo že razpravljali. Drugi argument ist moramo predati kot argument za razširitev metode () predmeta list1 in seznama bosta združena.
Primer:
# ustvarjanje obeh seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
list2 = ['To', 'je', 'the', 'drugo', 'seznam']
# združevanje obeh seznamov z uporabo metode extension ()
seznam1.razširiti (seznam2)
natisni (seznam1)
Izhod:
Prelistajte sezname
The za zanke, o kateri smo razpravljali v vadnici, lahko vse, kar morate vedeti o zanki, uporabimo za zanko po seznamu. Pregledovanje seznama je lahko koristno za dostop do posameznih podatkov s seznama.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
# petlja po seznamu
za postavko na seznamu1:
natisni (artikel)
Izhod:
Preverite, ali element obstaja
Prav tako lahko preverimo, ali element obstaja na seznamu v pythonu. Za to moramo uporabiti “Noter” ključna beseda python.
Primer:
>>> sadje = ["jabolko", "mango", "banana"]
>>> "mango" v sadju
Prav
>>> "kivi" v sadju
Lažno
>>> "jabolko" v sadju
Prav
>>> "banana" ni v sadju
Lažno
Uporabljamo v ključna beseda za enostavno prepoznavanje, ali je element na seznamu ali ne. Ključno besedo not uporabljamo tudi s ključno besedo in, da preverimo, ali na seznamu ni elementa.
Dolžina seznamov
Izračunati moramo dolžino seznama, da poiščemo število elementov na seznamu. Videli bomo dve metodi. Najlažji način je z uporabo pythonove vgrajene funkcije len ().
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
# izračun dolžine seznama
dolžina = len (seznam1)
print ("Dolžina seznama je:", dolžina)
Izhod:
Lahko uporabimo tudi python za zanka za izračun dolžine seznama. Če želite izračunati dolžino seznama s pomočjo zanke for, zaženite naslednjo kodo.
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
dolžina = 0
# izračun dolžine seznama
za elemente v seznamu1:
dolžina = dolžina + 1
print ("Dolžina seznama je:", dolžina)
Izhod:
Izbriši elemente seznama
Element lahko s seznama izbrišemo z dvema metodama, tj.e., z uporabo metode remove () in pop ().
Metoda pop () sprejme indeksno številko elementa, ki ga želimo odstraniti s seznama.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
# odstranjevanje drugega elementa s seznama
seznam1.odstrani ("je")
natisni (seznam1)
Rezultat: S seznama bomo odstranili »is«.
Funkcije remove () prav tako delujejo na enak način, vendar moramo elementu namesto indeksne številke dati argument v funkcijo remove.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
# odstranjevanje elementa s posredovanjem indeksne številke
seznam1.pop (2)
natisni (seznam1)
Rezultat: Ta program bo s seznama odstranil element z indeksno številko 2.
Vgrajene metode na seznamih
V pythonu je veliko vgrajenih metod, ki jih je mogoče uporabiti med manipulacijo s seznami. Nekatere funkcije, o katerih smo razpravljali, vključujejo insert (), append (), pop (), remove (), len () itd. Tu je še nekaj.
jasno ()
Za brisanje seznama se uporablja metoda clear () s seznama python, tj.e., odstranjevanje vseh elementov s seznama.
Primer:
>>> list1 = [1, 2, 3, 4] # je ustvaril seznam
>>> seznam1
[1, 2, 3, 4]
>>> seznam1.clear () # Seznam bo zdaj prazen
>>> seznam1
[]
kopirati()
Metoda copy () se uporablja za ustvarjanje kopije seznama.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['To', 'je', 'the', 'prvo', 'seznam']
seznam2 = seznam1.kopirati()
natisni (seznam2)
Rezultat: S funkcijo copy () smo kopirali seznam1 v seznam2.
štetje ()
Funkcija count () predmeta seznama se uporablja za štetje pojavitve elementa v argumentu.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['jabolko', 'grozdje', 'mango', 'jabolko', 'jabolko']
# štetje števila pojavitev jabolk
count = seznam1.count ('jabolko')
print ("Število pojavitev predmeta je:", štetje)
Rezultat: Na seznam bomo dobili število pojavitev elementa jabolko.
indeks ()
Funkcija index () se uporablja za pridobitev indeksa prvega ujemajočega se elementa kot argumenta funkcije.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
list1 = ['jabolko', 'grozdje', 'mango', 'jabolko']
# štetje števila pojavov jabolk
indeks = seznam1.indeks ('jabolko')
print ("Prvi indeks postavke je:", kazalo)
Izhod:
vzvratno ()
Za obratni vrstni red seznama se uporablja metoda reverse ().
Primer:
# ustvarjanje seznamov
seznam1 = [1, 2, 3, 4]
# obrne seznam
seznam1.vzvratno ()
natisni (seznam1)
Izhod:
razvrsti ()
Funkcija sort () se uporablja za razvrščanje elementov na seznamu.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
seznam1 = [101, 200, 113, 194, 999]
# razvrstite seznam
seznam1.razvrsti ()
natisni (seznam1)
Izhod:
največ ()
Funkcije max () vrnejo maksimum danega seznama.
Primer:
# ustvarjanje seznamov
seznam1 = [101, 200, 113, 194, 999]
# največ na seznamu
največ = največ (seznam1)
natisni ("Prvi indeks postavke je:", največ)
Izhod:
min ()
Funkcija min () je podobna funkciji max (), vendar bo namesto vrnitve največje vrednosti vrnila najmanjšo vrednost.
Zaključek
V tej vadnici smo se naučili vseh potrebnih konceptov seznamov python. Morda boste želeli videti tudi celotno vadnico o nizih v pythonu.
